KJE SMO? KAM V BLIŽINI?
KJE SMO? KAM V BLIŽINI?
Ranč Foltan v Mislinji, ob reki Mislinji, je dom sedmim konjem, ki živijo v prosti “lauf štali”. Ideja o turistični ponudbi na ranču se je razvila, ko so dobili v najem hektar zemlje, kjer je prej deloval konjeniški klub. Na ranču prirejajo jahalne ure, rojstnodnevne zabave, počitniške animacije za otroke in tabore. Okolica ponuja možnosti pohodništva in raziskovanja na konjskem hrbtu, za izkušene jahače pa organizirajo izlete z vodičem. S svojimi storitvami želijo popestriti turistično ponudbo v Mislinji in se povezati z lokalnimi ponudniki.
Ranč Foltan si lahko pogledate na njihovi Facebook strani, ki jo lahko najdete TUKAJ
ŠTREKNA – KOLESARSKA POT
Štrekna je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Ime kolesarske poti izhaja iz dejstva, da je kolesarska pot speljana po opuščeni železnici oz. t. i. »štreki«. Gre za eno infrastrukturno najbolje urejenih tovrstnih kolesarskih poti v Sloveniji s slikovito panoramo Pohorja in Uršlje gore. Dolga je cca. 24 km in je z blagim in enakomernim naklonom še posebej primerna za družine in starejše.
HUDA LUKNJA IN BELA BABA
Jama Huda luknja je naravni rezervat in podzemni biser osamelega krasa ter ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji. Jama ima dva vhoda, na obeh straneh hriba Tisnik. Njen večji vhod je ob regionalni cesti Velenje – Slovenj Gradec, kateri vzbuja pozornost že mimo vozečim. Jamo si je za obiskovalce možno ogledati samo vodeno. Treking po Hudi luknji traja od 1,5 h do 2 h.
Med najpomembnejša odkritja v Hudi Luknji štejemo koščena in kamnita orodja starosti 35.000 do 20.000 let pr. n. št. (starokamena doba), kosti medvedov (znamenita je kost jamskega medveda obdelana v instrument drgalo) ,dve koščeni enoredni harpuni iz srednje kamene dobe (10.000 do 7.000 let pr. n. št.), sponko v Pilenici iz bronaste dobe, itd.
Legenda o soteski Huda luknja pravi, da je tam ponoči štopala bela baba. Včasih se je na zadnjih sedežih avtomobila pojavila kar sama, nato pa izginila. Enkrat naj bi celo vozila avtobus. Legenda obstaja v več verzijah, a otrokom je najbolje pripovedovati pozitivne kot npr to, da je bela žena varovala voznike pred nesrečo.
IZVIR REKE PAKE
Na Pohorju pod 1455 m visokim vrhom Volovica je izvir reke Pake. To je trajen izvir, okoli katerega je močvirnato območje poraščeno z značilnimi rastlinjem. Pohodna pot ima pričetek neposredno pred gostilno Repolusk in gre za Tematsko pot od Hude luknje do izvira reke Pake. Pot je odlično označena in traja nekje okoli 4-5 ur. Je lahka označena pot vredna ogleda.
LJUBKO HANDMADE
Suzana Seitl prihaja iz Mislinje in ustvarja pod imenom Ljubko handmade. Rada reciklira, izdeluje vaze iz odpadnih steklenic in lončke za pisala iz odpadnih kartonskih tulcev. Motivi , ki krasijo njene izdelke so srečne hiške. Hiške, ki ponosno stojijo na vrhu hriba, odete v žive, pisane barve, ki kar kličejo po veselju, toplini.
MOŠT – sadno vino
Koroška slovi po odličnem moštu, tradicionalni pijači, pridobljeni z alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk. Njena glavna odlika je uporaba neškropljenega sadja in naravni postopek vretja. Mošt prideluje pravzaprav skoraj vsaka večja kmetija v okolici, zato postaja nepogrešljiv na mizah v naši okolici.
JOŽE TISNIKAR
Rojstna hiša slikarja Jožeta Tisnikarja se nahaja na začetku soteske Mislinjski graben. Stavba iz 17. stoletja je bila prvotno fužina, kasnejši lastnik jo je leta 1899 spremenil v bivalno hišo. Mednarodno Kulturno društvo Jože Tisnikar je v njej uredilo galerijo Kavka z info točko.
OGLJE – ČRNO ZLATO
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Gozd je naravna dobrina in kot ekosistem predstavlja najpopolnejšo življenjsko skupnost, skozi stoletja pa je v Mislinjski dolini ravno gozd pripomogel k njenemu razvoju in k napredku. Z razvojem oglarstva in železarne v Mislinji se je pričela prava industrijska revolucija.
V skoraj 180-letni zgodovini železarske panoge v Mislinji in Mislinjski dolini lahko najdemo lastnike, kot so Michelangelo Zois, očeta slovenskega mecena in gospodarstvenika barona Žige Zoisa. Iz gozdov Pohorja, so pridobivali les za kuhanje oglja, rudosledci pa so dovažali železo iz takratne celotne Koroške. Končane proizvode, kot so plužnik, lemež, sekire, motike ter kasneje celo osovine za vagone, pa so izvažali vsepovsod po slovenskem tudi v Italijo. Pohorje je s svojimi bogatimi gozdovi pripomoglo v Mislinji k razvoju železarstva in oglarstva. Les so pridobivali tudi za kuhanje oglja in oglarstvo danes omogoča identiteto prostora, to je mentalne podobe območja. Po podatkih Društva oglarjev Slovenije v Sloveniji vsako leto še vedno oglari približno 50 oglarjev v približno 20-ih lokacijah po celi Sloveniji in ena izmed teh lokacij je tudi Mislinja.
Zaradi pomembnosti oglarjenja skozi zgodovino v smislu razvoja krajev v naši Mislinjski dolini in ohranjanja etnološke dediščine, smo se odločili dati oglju posebno mesto tudi v naši kulinariki in smo po receptih naše prve lastnice Marije Repolusk pripravili kruh iz oglja.